FASADE
Fasada je ogledalo vsake hiše. Primerna toplotna izolacija zunanjih sten je najpomembnejši korak na poti k energetski učinkovitosti objekta. Objekt zaščiti pred zunanjimi vplivi in tako zagotavlja estetski izgled.
Vizualno jo zaznamujeta struktura ter barva izbranega zaključnega sloja. S posebno obdelavo ter različno velikostjo zrn v zaključnih ometih lahko strukturo fasade povsem spremenimo. Kvalitetna fasada je v času podnebnih sprememb, naraščajočih cen energije in omejenih virov energentov zelo pomembna. Ustrezna fasada je ključna za vsakega odgovornega lastnika objekta. Slabo izolira objekt lahko na različnih mestih izgublja veliko energije. Preko fasadnega ovoja lahko izgubimo do 40 % energije. Kvalitetna toplotna obnova fasade in zamenjava starih oken z novimi zmanjša stroške ogrevanja do 60%.
Z vgradnjo fasadnega sistema ne znižujemo le stroškov porabljenih energentov, temveč tudi bistveno izboljšamo kvaliteto bivalnega okolja. Slaba toplotna izolacija objekta je vzrok za nekvalitetne bivalne pogoje tako poleti kot tudi pozimi. Najpomembnejša dejavnika za dobro počutje v objektu sta temperatura in relativna zračna vlažnost. Idealna temperatura zraka v hišije 21°C, zračna vlažnost pa med 40 in 65 %. Temperaturna razlika med zrakom in stenami v notranjosti hiše naj ne bo večja od 2°C.
Toplotno ugodje objekta je zelo pomembno, odvisno pa je predvsem od primerne temperature in njene porazdelitve po prostoru. Temperaturno udobje ni odvisno zgolj od temperature zraka, pomembnejša je razlika v temperaturi zunanjih sten (na notranji strani) in ogretega zraka v prostoru. Ključno vlogo pri tem pa ima primerna toplotna izolacija-fasada objekta. Primarna naloga fasade je onemogočiti prehod toplote med zunanjim in notranjim delom hiše in tako preprečiti toplotne izgube objekta. Fasada omogoča dodaten toplotni upor gradbeni konstrukciji. Varuje pred vremenskimi vplivi in onemogoča toplotne mostove. Danes se dobro zavedamo, da neizolirane ali slabo izolirane stavbe pomenijo veliko izgubo energije potrebne za ogrevanje oz. hlajenje objektov zato so take fasade povsem nesprejemljive. Z vgradnjo toplotno izolacijskega sistema se odločite za učinkovito rabo energije.
Naložba se povrne v zelo kratkem času, odvisno od debeline vgrajenih izolacijskih plošč ter klimatskih razmer. Pomeni pa tudi bistveno manjšo obremenitev za okolje.
Pri izvedbi fasade moramo biti pozorni predvsem na tip gradbene konstrukcije. Različni fasadni sistemi bolje izkoristijo lastnosti posamezne podlage. Pri izbiri toplotne izolacije je potrebno upoštevati več kriterijev. Najpomembnejša lastnost fasadnih sistemov je toplotna prevodnost λ [W/m2K]. Manjša kot je, boljši je toplotnoizolacijski material. Na toplotno zaščito stavbe pa vpliva predvsem debelina toplotnoizolacijskega materiala. Poleg toplotne izolativnosti je potrebno upoštevati še občutljivost na navlaževanje, trajnost, tlačna trdnost, požarna varnost ter pomen okoljskih kriterijev. Pogosto je pomemben faktor pri izbiri materiala tudi cena.
Najpogostejši način gradnje je še vedno opečna gradnja, pri kateri so zidaki iz polne ali votle opeke. V novejšem času so razvili tudi termo opeko, kateri dodajo žagovino. Med žganjem opeke dodatki izgorijo, na njihovih mestih pa nastanejo žepki, napolnjeni z zrakom. S tem dosežejo od 20 do 30 % boljše toplotno izolativne lastnosti v primerjavi z navadno opeko. Večji upor toploti se dosega tudi z gostejšim satovjem v strukturi zidaka. Kljub izboljšanju toplotne izolativnosti je vgradnja dodatne izolacije še vedno nujna. Potrebno je vedeti, da je naloga fasade tudi prenašanje napetosti, ki se pojavlja na površini zaradi temperaturnih sprememb. Glede na lastnosti opeke, lahko uporabljamo vse fasadne sisteme
Beton je univerzalni gradbeni material, kateri nam omogoča širok spekter uporabe. Betonski zidaki se uporabljajo pri gradnji objektov in njihovih delov, pri katerih se pričakuje večja obremenitev(kleti, vogali, nosilni deli hiš). Beton ima nizko paroprepustnost ter slabo toplotno izolativnost. Vremenski vplivi, spremembe pri uporabi in napake v gradnji pa povzročajo poškodbe zato jih je potrebno zaščititi. Pri izdelavi železnih armatur velikokrat pozabimo, da je potrebno poskrbeti za njihovo ustrezno zaščito pred korozijo. Fasadni sistemi ne ponujajo samo toplotne izolacije, temveč tudi ščitijo beton in ohranjajo njegove lastnosti. Priporočajo se bolj izolativni in paroprepustni sistemi, ki s svojimi tehničnimi lastnostmi omogočijo večjo zaščito jedra v primeru povečane vlažnosti pod izolacijo.
Ob ekološki osveščenosti ter potrebi po hitrejši in cenejši gradnji je gradnja montažnih objektov v porastu. Montažne stene so najpogosteje sestavljene iz lesene konstrukcije, mavčno kartonskih plošč, izolacije EPS-F ali mineralne volne, parne zapore ter OSB plošč. Izbor teh materialov otežuje vgradnjo fasadnih sistemov, a poznamo rešitev v namenskih cementnih lepil. Omogočajo optimalno rešitev za montažno gradnjo, z obveznim sidranjem izolacijskih plošč.
Poznamo dve rešitvi:
1. Brez cementna fasadna lepila, ki zagotavljajo zadostno fleksibilnost na leseni podlagi.
2. Dvokomponentna cementna lepila za armiranje ter lepljenje.
Porobeton je grajen iz kremenčevega peska, apnenca in vode. V zidaku je ujet zrak, zaradi katerega ima porobeton odlične toplotne lastnosti. Zaradi sestave je proizvodnja natančna, kar nam omogoča kvalitetno gradnjo. Kljub visoki toplotni izolativnosti pa tovrstna gradnja še ne izpolnjuje zahtev po toplotni izolativnosti stavb, ki jih predpisuje zakonodaja. Zaradi paroprepustnosti plinobetona je pomembno izbrati ustrezen toplotno izolacijski sistem in tako v celoti izkoristiti prednosti tega odličnega gradbenega materiala.
Fasadna plošča iz ekspandiranega polistirena -stiropora je najpogosteje uporabljena izolacijska plošča v fasadnih sistemih. Plošča je lahka, slabo absorbira vodo in je odporna proti plesni in gnitju. Sistemi z EPS-F ploščami se na področju zunanje izolacije uporablja že 55 let. Sistem z EPS-F ploščami je primeren tako za novogradnje kot tudi toplotne prenove starejših objektov saj se lahko individualno prilagodi vsaki fasadi. EPS-F sivi stiropor z dodatkom grafita ima za 20% boljšo izolativnost (λ=0,032 W/mK) kot navadni beli EPS-F( λ=0,039 W/mK).
Debelina izolacije za pridobitev subvencije EKO sklada za leto 2016
EPS-F stiropor:
EPS-F beli λ= 0,039 W/mK – 16 cm
EPS-F grafitni λ= 0,032 W/mK – 13 cm
EPS-F grafitni λ= 0,031 W/mK - 12,5cm
Fasadna plošča iz mineralne volne je negorljiva in se ne razteza ali krči. Plošča je odporna na plesen in škodljivce. Zaradi negorljivih lastnosti (razred gorljivosti A1) se priporoča za izolacijo visokih stavb ali stavb s posebnimi protipožarnimi zahtevami. Izolacijske plošče iz kamene volne imajo dobre fizikalne lastnosti (toplotna prevodnost λ=0,035 W/mK) in zvočne lastnosti. Ob tem so paroprepustne kar močno izboljša klimo v stanovanju. Izolacijske lamele so narejene iz kamene volne, njihova toplotna prevodnost λ=0,040 W/mK. Lamele imajo vlakna postavljena prečno na površino. Plošče imajo večjo razplastno trdnost in jih v določenih primerih ni potrebno sidrati(opečna gradnja).
Debelina izolacije za pridobitev subvencije EKO sklada za leto 2016
Kamena volna:
Lamele iz kamene volne λ= 0,040 W/mK – 16 cm
Plošče iz kamene volne λ= 0,035 W/mK – 14 cm