ALG IN PLESNI
Alge se razmnožujejo z vetrom, zato jih najdemo povsod, pogoj za njihovo rast pa sta vlaga in svetloba. Večina alg živi v vodi, nekatere alge pa živijo tudi izven nje saj vlago črpajo iz zraka. Prehranjujejo se z ogljikom in dušikom, ki ju črpajo iz ogljikovega dioksida (fotosinteza).
• zadostna vlaga
• primerna podlaga
• primerna temperatura
• ugoden-kisel pH
Glavni vzrok za nastanek plesni je vlažnost materiala. Relativna vlažnost med 75 in 85 % zadošča za razvoj plesni. Plesni lahko preživijo tudi v suhem stanju. Temperatura gradbenih konstrukcij močno vpliva na razvoj mikroorganizmov, zlasti razlike v temperaturi ustvarijo ugodne pogoje za njihov razvoj. Razvijejo se lahko pri vsaki temperaturi, zlasti v temperaturnem območju med 0 in 40 stopinj celzija.
Razvoj in vrsto mikroorganizmov določa pH vrednost. Najboljši pogoji za razvoj mikroorganizmov so v kislem okolju med 4,5 do 6,4 ph.
Kljub dejstvu, do so vse strani fasade objekta izdelane iz enakega materiala, se lahko zaradi razlik v vlažnosti in temperaturi na posameznih mestih pojavi intenzivnejša rast alg ter plesni. Najbolj ogroženi deli objekta so vetrovne ter severne strani, senčne lege in podzidki. Razvoj alg in plesni na objektu je znak prekomerne vlažnosti fasadnega sistema oz.materiala.
Eden izmed razlogov zakaj se na starejših objektih niso pojavile alge in plesni v takšnem obsegu je bil ta, da na objekte niso vgrajevali toplotne izolacije. Ko so v hladnejšem obdobju ogrevali prostore, je toplota prehajala skozi stene ter tako posledično sušila fasado kar je onemogočilo nastanek in razvoj alg ter plesni.
Toplotna izolacija stavbe omogoča ugodno bivalno klimo v notranjosti objekta in preprečuje prehod toplote iz notranjih prostorov do zaključnega sloja. Zaključni sloj se tako počasneje oziroma se sploh ne posuši, kar ustvarja idealne pogoje za nastanek alg in plesni.
Če se na fasadi pojavijo madeži, je potrebno preveriti za kakšno vrsto alg oz. plesni gre ter kakšni so vzroki za njihov nastanek. Ali gre za alge, glive oziroma lišaje lahko ugotovimo samo s pomočjo mikroskopa. Alge pomenijo zgolj optično pomanjkljivost, plesni pa fasado poškodujejo. Priporočajo se ukrepi za odpravo, saj se glive in lišaji pojavijo tudi kot posledica alg. Pri sanaciji izberemo ustrezna kemijska sredstva, saj neustrezni materiali omogočijo nastanek razpok na zaključnem sloju.
Vlaga v zid vstopi in po njem potuje na več načinov:
• kapilarni vlek vlage – pogosta težava pri nepravilno izvedeni hidroizolaciji objekta. Vlaga se vzpenja po gradbeni konstrukciji – navadno iz zemlje. S seboj prinaša soli in druge škodljive snovi.
• higroskopičnost – soli so higroskopične. Skupaj z vlago potujejo po gradbeni konstrukciji ter povečujejo prostornino. Zaradi tega pojava lahko v gradbenih konstrukcijah prihaja do napetosti in poškodb.
• hidrostatični pritisk – zaradi napačnega nagiba ter odvajanja, voda zateka v gradbeno konstrukcijo in tako povzroča škodo na objektu.
• kondenzacija – kondenz nastaja zaradi ohladitve sten pod temperaturo ozračja. Za ta pojav je kriva neustrezna toplotna izolacija in pomanjkljivo prezračevanje.
V zimskem času je temperatura notranjih površin nižja kot je temperatura zraka v prostoru. Povišana zračna vlaga (prek 65 %) in nezadostna toplotna izolacija lahko povzroči kondenzacijo vlage na notranjih površinah sten, posledica tega pa je razvoj plesni v notranjih prostorih.
V objektu kjer je toplotna izolacija primerna, v notranjih prostorih pa se relativna vlažnost skozi vse leto giblje okoli 60 % in le občasno poraste se površinska kondenzacija ter plesen ne bo pojavila.
Kondenzaciji v notranjosti objekta se izognemo z vgradnjo kvalitetnih fasadnih sistemov ter zadostnim prezračevanjem. Na notranji strani vgradimo materiale, ki lahko sprejemajo in oddajajo vlago.
Sanacije in obnove predstavljajo velik delež gradbenih del. Objekti, na katerih so vlaga, plesni… potrebujemo kvalitetno sanacijo. Pred vgradnjo novega fasadnega sistema je potrebno poiskati povzročitelja vlage in vzroke odpraviti. Največkrat je potrebno od vlage poškodovane zidove zaščititi z horizontalno in vertikalno hidroizolacijo ter jih očistiti soli. V nasprotnem primeru so vsi nadaljnji sanacijski postopki brez pomena. Sanacije so lahko tehnične narave, včasih pa se zahteva tudi prvotni izgled. Stare fasadne sisteme lahko tako brez težav nadgradimo po sodobnih standardih in zahtevah. Fasadni sistemi, ki jih uporabljamo za sanacijo starih in poškodovanih objektov pa imajo skupno lastnost – paroprepustnost.