OVOJA STAVBE
Zaradi temperaturnih razlik med ogretim zrakom v notranjosti in hladnejšim zunanjim zrakom toplota prehaja skozi ovoj stavbe. Toplotnih izgub se ne da v celoti preprečiti, lahko pa jih močno zmanjšamo. To najlažje storimo s povečanjem toplotnega ovoja stavbe.
Toplotno prehodnost konstrukcije označujemo z U (W/m2K), odvisna pa je predvsem od vgrajenih materialov. Zaporedje ne vpliva na toplotno prehodnost, vpliva pa na toplotno akumulativnost in posledično na odziv stavbe na temperaturne razlike. Z vgradnjo zadostnih toplotno izolacijskih materialov, dosežemo nizko toplotno prehodnost obodnih konstrukcij stavbe. Nižja kot je toplotna prevodnost snovi, boljše so njene toplotno izolacijske lastnosti.
Toplotna prevodnost materiala λ (W/mK) nam pove, koliko toplote preide v eni sekundi skozi en m2 snovi z debelino en meter pri temperaturni razliki 1 K.
Masivno grajeni objekti (opečna ali betonska gradnja) imajo prednost velike akumulacija toplote. Masivne stene teh objektov toploto sprejemajo, ter jo nato ob padcu temperature ponovno oddajo v prostor.
Pomembno za pravilno uravnavanje temperature v prostoru je, da se namesti izolacijo na zunanjo stan objekta. Tako preprečimo uhajanje toplote v okolico in v celoti izkoristimo akumulacijske kapacitete masivnih gradbenih elementov. Masivne stene objekta, ki imajo veliko toplotno akumulativnost in so zadostno toplotno izolirane, nam omogočajo veliko toplotno stabilnost notranjih prostorov.
Masivnih sten iz opeke in betona, nikoli ne izoliramo z notranje strani, sicer v celoti izničimo toplotni učinek sten. Izjema so primeri, ko zaradi tehničnih lastnosti zunanja izvedba izolacije ni mogoča.
Pri zadostno toplotno izolirani masivni stavbi, so razlike med zunanjo in notranjo temperaturo praktično neopazne!